Drži te v lasti tisto, pred čimer bežiš

25 – julij 2023

#36

Precej daleč moraš že biti v “zero fucks given” mentaliteti, da se podaš v ustvarjanje, spremembe, delovanje, brez navezanosti na končne izide. In zgolj v tem kontekstu te v lasti ne drži nekaj, pred čimer bežiš. Zgolj, kadar večino časa preživimo v ekspanziji in z radovednostjo pristopamo do izzivov vsakdana, nehamo biti v krempljih scenarijev, pred katerimi smo prej bežali.

#35

Odpovedala sem se delom sanj, na katere nimam vpliva. Doumela sem, da ni ničesar, za kar bi morala biti ambiciozna – ker me prave stvari vedno najdejo in jim ne morem uiti. Čemu torej sploh ambicije? Če sprejmem povabila radovednosti, lahko dosežem vse, brez, da se ambiciozno zapletam v končne izide svojih iluzij. Pomirjena sem z življenjem, kakršnega živim danes. Pomirjena sem s telesom, kakršnega imam danes. Pomirjena sem s kariero, kakršna je videti danes.

Pomirjenost z življenjem

22 – julij 2023

Tvoj format telesa je pravšnji zate

6 – julij 2023

#34

In če zares pomisliš – s kakšno pravico si drzneš nespoštovati svoje telo? To bitje, ki 24/7 počne vse, da bi bil/a ti okej? Ki je tvoj najbolj zvesti prijatelj in tvoj dom hkrati? Dokler nam nekaj ne gre narobe, običajno sploh ne vemo, kako zelo bogati smo že zgolj zato, ker imamo bolj ali manj zdravo telo. Dve roki, na vsaki po pet prstov; dve nogi, s stopali in vsemi prsti vred; pa bistro glavo in delujoče čisto vse notranje organe.

#33

Postavljanje meja – ne zidov, marveč meja; je lekcija, ki se je učimo celo življenje. Tisti, bolj senzitivni, smo še toliko bolj dovzetni za pozabo o naši pravici do zaprtja svojih šotorov – energij svojega bitja. Korak dlje je razumeti, da se ljudje ne delimo na dobre in slabe, marveč imamo vsi svoje senčne in sonče plati.

Zapiram šotor

28 – junij 2023

Sanje ti dajo smisel in vzamejo vse

20 – junij 2023

#32

Pogumen je tisti, ki se vase poglobi dovolj, da sliši prepevanje svojih lastnih sanj in se jim, včasih čisto navzkriž z vsemi ugodnimi možnostmi, odloči slediti. Idejam o drugačnem bivanju se predajamo vsi. In nekateri globoko zajamemo zrak in skočimo čez pečine v razburkan sanjski ocean – ne vedoč, kako močno nas bo ta skok zaupanja spremenil. Kajti slediti sanjam pomeni tudi voljnost, da nas življenje gnete po svoje.

#31

“Why even bother?” sprašuje glasek v meni. Zakaj bi se sploh trudila z nečim, kar je bilo že povedano? Zakaj bi razlagala stvari, ki so že na voljo? Zakaj bi ustvarjala dela, ki morda ne bodo spremenila ničesar? Zakaj? Zato, ker lahko zgolj jaz povem, ustvarim, napišem, skanaliziram stvari tako, kot to znam jaz. Ni fora v boljše, slabše, drugače. Fora je v “tako, kot znam jaz”. Skozi moje oči, moj čustven sistem, mojo percepcijo domišljije.

Vse je bilo že povedano

17 – junij 2023

Nepredvidljiv tok sprememb

9 – junij 2023

#30

Življenje v kontekstu sprememb in transformacij deluje kot močna reka, mi pa plavalci, ki bi za plavanje proti toku porabili toliko energije, da bi naposled omagali in se predali vrtincu neizogibnega. Spremembe nas sprva povabijo nežno – tok reke nas nosi vedno bolj odločno. Kdor se temu naravnemu redu stvari preveč upira, ga običajno nekaj v življenju trešči po glavi (ali pa po kolenih – the joke’s on me!) tako močno, da nima več druge izbire, kot da vendarle prizna predajo v boju z življenjem in ves upehan odvrže vesla in rokavčke.

#29

Ustvarjanje, vsaj tisto, ki me pokliče samo po sebi, zame nikoli ni bilo delo. Zagotovo je početje, a ko se predajam kreativnemu udejstvovanju, se zares počutim, kot da sem – udejanjena v svoji najbolj pristni energiji, esenci. Zares samo obstajam v tem početju.

Kreativa kot stanje “biti”

2 – junij 2023

Kako ves čas zavračamo povabila lajfa

29 – maj 2023

#28

Tudi mi celo življenje preizkušamo nove reči. No, vsaj naj bi jih. Ker kako pa boš zares vedel, kaj ti je všeč in kaj ne, če si vsakič znova serviraš ene in iste okuse izkušenj? Če že vnaprej rečeš, da nekaj ni zate, čeprav stvari sploh še nisi dal priložnosti. Ali pa če človeka ne želiš niti spoznati, čeprav globoko v sebi veš, da obstaja možnost, da ti bo oseba zanimiva.

#27

Sila zaveden in umirjen um je potreben, da lahko le mirno opazuješ, kaj vse se ti sprehaja po telesu. In jeklena volja, natreniran karakter, da ob premnogoterih distrakcijah ne zapadeš v pozabo, v odmik, v omamo. Skušnjava je toliko večja, ko si v čustveno razburkanih obdobjih življenja.

Ne zapravljaj svojih občutkov

26 – maj 2023

Nihče ne ve zares, kaj počne

22 – maj 2023

#26

Resnica je, da nihče zares ne ve, kaj počne, ko sledi navdihu. Nekateri imajo samo to srečo, da že vnaprej vedo, kam gredo. A to jim ne da nobene prednosti, ko se soočajo z nepoznanimi izzivi vsakdana. Če je slednjih preveč, se zasopli ustavimo in si, kot v hribih, polnimo baterije z malico. Postojanke so okej, dokler jih ne zamešaš za cilje.

#25

Nikoli mi ni šlo v račun, kako to deluje – da si izbereš eno samo stvar in jo potem zasleduješ celo življenje. Danes pa razumem. Razumem, da smo si v prvi vrsti zelo različni. In še bolj razumem, da kreativci nikoli nimamo ene same stvari, ki jo strastno zasledujemo. Če se hočemo stlačiti v ta edninski model, je približno tako, kot bi si odrezali eno roko. Nekaj ne štima.

Zakaj moram početi vse to?!

16 – maj 2023

Izkušnje z mikro-doziranjem psilocibina

8 – maj 2023

#24

Odkar mikrodoziram so zares ogromni “aha momenti” postali del mojega vsakdana. Kar zlepa se mi poprej nedostopni koščki sestavljanke sestavljajo v večjo sliko. S povsem novimi očmi uspem pogledati nase, na okolico, na izzive. Zdi se, kot bi splezala dve nadstropji nad svoje običajne skrbi in jih zdaj lahko objamem z nežnostjo, ne padam pa več v njihove zgodbe.

#23

Zavesa med domišljijskim in resničnim je pri meni tako prosojna, da že zgolj ob misli na kakšno sceno, doživim vse telesne reakcije – kot bi bila tam. Strah pa je moj zvesti spremljevalec. Ob pogledu na moj lajf bi se zunanji opazovalci težko strinjali z menoj – a v resnici je en del mene taka ogromna boječka. K sreči mu ob boku hodi še neka pogumna bojevnica, ki to boječko premika naprej.

Strah na recept, prosim

5 – maj 2023

Najsrečnejše slike iz albuma lajfa

1 – maj 2023

#22

Pritegne me spiralno se vrteča misel z nostalgičnim vonjem in čim se je dotaknem, me zasuje ploha spominov iz katerih vzvalovijo kot spomladanski kalčki nežne emocije. Kontradiktornost dveh polov, v katerih živim hkrati – deževnega dne zunaj in sončnih suvenirjev znotraj – se spoji, zašije, ukroji v eno. In pred menoj je album najsrečnejših slik iz mojega lajfa.

#21

V pavzah med razmišljanjem, v trenutkih brez telefona na dlani, včasih zgolj z enim globokim vdihom, pride jasnost. Obstajam. Sem spiritualno bitje, ki si je izbralo človeško izkušnjo. Nikakor ne obstajam zgolj v tem, kar zmorem v tej sekundi videti z očmi, razumeti z umom, otipati s kožo. Obstajam, se prelivam, valujem čez vse prostore, oblike, časovne sisteme.

Obstajam

28 – april 2023

In, kakšen je tvoj stil?

5 – marec 2023

#20

Iz izložb bolščijo vame trendi letošnje pomladi in narekujejo barvne palete, v katere so bo svet kmalu odel, pa kroje, ki naj bi jih tokrat navlekla nase, če hočem biti v koraku z dogajanjem. Saj ne, da bi se v izložbe sploh zares zazirala. V večini primerov jih sploh ne opazim več, a že zgolj sprehod čez mesto, opazujoč mladino, mi pokaže, kakšen bo ritem prihajajoče sezone.

#19

Smisel. Oh, ta nesmiselni smisel. Lovim ga, kot Zoe preganja prijateljčke v diru, pa se mi vsakič znova izmuzne. Ustvarjam ga v mentalu, pa se razblini v meglo. Iščem ga v telesu, pa vznika in ponika, kot moj mesečni cikel. Sprašujem čustva, kako je čutiti smisel, pa se hkrati prižigajo vse lučke, da sem po skeniranju barv, ki so obarvale moje bitje, le še bolj zmedena.

V večnem iskanju smisla

4 – marec 2023

Sveže rane niso za v javnost

3 – marec 2023

#18

Poletje 2021. Ravno sem se dobro vrnila s Tenerifov. Že dva tedna po moji vrnitvi domov je Rubén, ki sem ga poimenovala “My Spanish Lover” in s katerim sva 4 mesece spletala intenzivno romanco, odfrčal iz mojega življenja. No, v resnici sem vsej stvari konec naredila jaz, ker je bilo preveč očitno, da stvari ne bodo peljale nikamor in da lahko vse njegove ideje in obljube zaženem stran, kot suhe rože.

#17

Odtreniram skoraj dve uri dolg, intenziven trening. Obsedim v mehkem stolu s proteinskim napitkom na ustnicah, prijetno utrujena. Kaj pa zdaj? Kam bo šel današnji dan? Priložim zadnjo piko na 15 strani dolgo pristajalno stran, ki sem jo pisala tri dni. Z računalnikom, še vedno v naročju, se zazrem skozi okno, v nebo, ki se še ni odločilo povsem spremeniti se v večer. Kaj pa zdaj? Kaj naj zdaj sama s seboj?

Kaj pa zdaj?

2 – marec 2023

Enodnevna Instagram romanca

1 – marec 2023

#16

Ne vem, kdo ali kaj me na tem svetu čuva, a zgodbe, ki jih imajo ženske o nepoznanih moških, ki jim rečem invazivne rastline v inboxih Instagrama, mene običajno pustijo pri miru. Verjetno celo na fotkah oddajam preveč samosvojo energijo in s tem ne odpiram prostora nadebudnim butljem, ki bi sicer posrbeli za takojšen diabetes v inboxu. A obstaja še drug tip vsiljivcev – takih bolj pretkanih, ki kot jastrebi krožijo nad tvojo vsebino in zavohajo luknje v tvojem srcu.

#15

Začetek decembra 2022. Vrnem se iz Gvatemale, iz te ljube, ljube tople Gvatemale – nazaj v slovensko resničnost. Pozdravlja me mraz, na cestah v tla in telefone uperjeni pogledi, namesto nasmejanih obrazov in divje črnih latinskih las. Sprva svojo energijo čuvam, kot bi bila krhka punčka iz porcelana. Zabubim se v svoj kreativni brlogec in ustvarjam. Rečem si, da bom v Sloveniji največ dva meseca – ravno tako dolgo, da dokončam nekatere odprte projekte.

Zdaj sem tukaj in vse je v redu

28 – februar 2023

Filtri osebne rasti

23 – februar 2023

#14

Popoldansko sonce me zvabi iz školjke kreativne osame in me povabi med ljudi. Oblečem se pretežno nevpadljivo, najrajši v črnino, da se lažje pogreznem v svojo zamišljenost (čeprav moja terapevtka pravi, da je moja energija kot kres – da me je nemogoče zgrešiti, ko stopim v prostor). Peljem se na kosilo in se, s kapo poveznjeno čez pol obraza, skrijem za ekran računalnika.

#13

Stojim v vrsti na pošti. Prevzeti moram paket in klasično se mi mudi naprej. Pred menoj je še šest ljudi, za katere se zdi, da se na smrt dolgočasijo v čakanju na prosto okence. Gospe za stekli nikamor ne hitijo in umirjeno opravljajo svoje delo. Nervoza čakanja v vrsti se spreminja v nepotrpežljivost, pospremljeno z globokimi izdihi in prvimi kapljicami potu nad zgornjo ustnico. Da bi se zamotila, odskrolam na Instagram in se naslajam na videih naprednih handstand-ov.

Potrpežljivost je ljubezen

22 – februar 2023

Nočemo resnice, hočemo zgodbe

21 – februar 2023

#12

Iz folije slečem sveže slikarsko platno. Največje do sedaj. Z vsako naslednjo sliko se mi prejšnja platna zdijo premajhna in vleče me v vedno večje formate. V artistični zamaknjenosti, z zvoki Parra For Cuva, mojega najljubšega electro artista v ozadju, pokleknem k platnu in prva kapljica barve se dotakne beline. Kaj hitro zdrsnem v flow, kjer ne vem več natačno, kaj počnem.

#11

Bil je čaroben poletni večer v prestolnici. Zrak je dišal po obljubah, sonce se je lenobno zlivalo v zahod. Na nebu se je tisti večer nekaj dogajalo – le spomniti se ne morem ali je bila polna luna ali mlaj. Verjetno mlaj. S čarodejko Anjo se nameniva združevati namere, energije in moči v meditativni manifestaciji. Pripravim nama dobro začinjen ceremonialni kakav, ona prinese sveče.

Bodi kot voda

20 – februar 2023

Poznati sebe je svoboda

19 – februar 2023

#10

Bil je eden tistih dni v prvi karanteni (ali po moje “kreten-i”), ko so vsa potlačena vprašanja začela brbotati pod mojo kožo. Opazovala sem jih, kot opazujem gladino vode tik pred vretjem. Na površini ni še nobenega sledu o spremembi, na dnu posode pa toplota naznanja neizogibno, burno vretje. S tem anksoznim dirjanjem vprašanj pod kožo, sem se postavila pred ogledalo in v tišini dolgo časa zrla v svoj obraz.

#9

Na pol v šali, na pol zares pogosto izustim, da sem poročena s kreativo. Da ona že zaseda partnersko mesto v mojem življenju in da zato tam ni prostora za stvari in ljudi, ki bi jo izpodrivali. Kreativa je tista, ki me greje v dolgih nočeh, ona je tista, ki me s poljubi idej zbuja v nova jutra, z njo se cele dneve pogovarjam, ko ob meni ni nikogar iz vrste Homo sapiens sapiens

Ko te prevzame nekaj večjega od tebe

14 – februar 2023

Prizemljevanje.

13 – februar 2023

#8

Z Juretom sediva na tleh mojega stanovanja in se ga zadevava s kreativnimi idejami, plani in podrobnim poslušanjem audio čarovnij, ki jih on spotoma ustvarja v FL studiu. Intro za moj podkast sva poslušala že verjetno tridesetič in še kar naju posrka v nek tunel vzporedne zvočne realnosti. Matic, njegov starejši brat, bi se nama smejal, da kakšna artista sva.

#7

Včasih se sprašujem, zakaj menim, da moram tako ultimativno izbirati med različnimi opcijami v življenju. Zakaj mislim, da se nekatere ideje med seboj popolnoma izključujejo. In zakaj me je tako prekleto strah za svojo svobodo, da se je v nekaterih scenarijih držim kot klop. Česarkoli se oklepaš, te namreč oddaljuje od svobode.

Ne bojim se zavezanosti, bojim se zvezanosti

12 – februar 2023

Ustvarjaš tisto, kar najbolj potrebuješ

11 – februar 2023

#6

Vsi, ampak res čisto vsi, se večkrat v življenju priklatimo do istega križišča. Na razpotju sta označeni dve poti – kot v hribih, kjer greš lahko levo na en vrh, desno na drugega. Običajno je en označen s krajšim predvidenim trajanjem hoje, kot drugi.

#5

Z mojo ljubo dušno sestro Majo sediva v najljubšem brunch lokalu v Antigui, po imenu Union Cafe. Sva na potovanju po Gvatemali in večino časa preživljava skupaj. Najina dinamika je nežna, sestrska, globoka, nasmejana, povezana. Sva na skupni misiji osebnih premikov in rasti.

Izvzemi se iz enačbe

10 – februar 2023

Razmišljanje je kaos, pisanje je jasnost

9 – februar 2023

#4

Po nebu moje zavesti mimo prileti misel. Za njo še ena, pa še ena in še ena. Misli letijo v jatah in pri tem zganjajo nepopisen hrup, kot bi človek stopil v zabaviščni park, kjer se vsi derejo eden čez drugega. Od tiste originalne misli, ki sem se jo namenila raziskovati in o njej razmišljati, ostane bore malo.

#3

Rečeno je, da, ko je škoda enkrat storjena, se je ne da več popraviti. Da so nekatere rane tako globoke, da si jih bomo zapomnili za vedno. In da se raztrganega papirja ne da več spraviti v prvotno stanje, brez, da bi na njem ostali spomini preteklosti.

Ničesar se ne da popraviti

8 – februar 2023

Spoznaj se v sanjarijah

7 – februar 2023

#2

V sanjarije zakorakam vsak dan. Včasih tudi večkrat dnevno. Ure minevajo, jaz pa se med letenjem po ozvezdjih sanjskih podob ne zavedam ne časa, ne prostora, niti svojega telesa. Vzvod, ki me potegne v sanjski svet, narekuje tudi, s kakšnim razlogom me je odneslo, odzemljilo tokrat.

#1

Pripravljam se na otvoritev svoje prve slikarske razstave abstraktov. V globokem preučevanju tega, kar se je sploh zgodilo, me odnese v spomladanske spomine. Vsa srečna skakljam po Madeiri. Do ušes sem zatreskana v Ollija, finskega akrojogista, s katerim dan za dnem tičiva skupaj in piliva akro trikce. 

Na čem si pa ti?

6 – februar 2023

the good old
INBOX

Sej social media je fajn, ampak preveč nepredvidljiv, neoseben, brez fokusa. Dopaminske bombice in vse bolj izrazit ADHD me ob scrollanju spravljajo ob pamet! Obožujem pa mail. Novičke. The good old inbox. Vse, kar ustvarjam zate – od zapisov, podkastov, dogodkov, priložnosti – vse ti dostavljam direkt v tvoj spletni nabiralnik. Dej si malo oddahni od iskanja informacij in poplave contenta. Prijavi se na novičke. Obljubim, da so fletne. Pošiljam semi-mesečne kolaže kreative, navdihce in aktualne dogodke. 

*S prijavo se strinjaš, da si dodan/a v bazo email prejemnikov. Brez skrbi, nobenega spama, emailov tretjih podjetij in druge navlake.  Samo vsebina, vezana na spletno stran Živa Gia. *Varovanje zasebnosti

heyla@giaziva.si