Sanje ti dajo smisel in vzamejo vse

Sanje so ena zanimiva reč. Del njihovih peruti je naš in samo naš; spet drugi sanjski valovi so nam vsiljeni – posvojili smo jih za svoje iz nekega skupinskega, kolektivnega sanjarjenja. Pogumen je tisti, ki se vase poglobi dovolj, da sliši prepevanje svojih lastnih sanj in se jim, včasih čisto navzkriž z vsemi ugodnimi možnostmi, odloči slediti. Idejam o drugačnem bivanju se predajamo vsi. In nekateri globoko zajamemo zrak in skočimo čez pečine v razburkan sanjski ocean – ne vedoč, kako močno nas bo ta skok zaupanja spremenil. Kajti slediti sanjam pomeni tudi voljnost, da nas življenje gnete po svoje.

Na vsakem življenjskem križišču se soočaš z istim vprašanjem – boš sledil/a varnosti ali sanjam? Greš po liniji najmanjših sprememb ali naravnost v labirint transformacije? Ostajaš v raciu ali si dovoliš slediti tej norosti, imenovani sanje?

Šele, ko si enkrat že sredi prostranih voda sanjskega oceana se začneš zavedati, v kaj si se zares podal/a. Poti nazaj ni več; pečina, s katere si se odločno odrinil/a in poletel/a proti morju, se je razblinila v preteklosti. Do najbližje celine je še daleč, daleč in ti z vsakim plavalnim zamahom izgubljaš vse, kar si bil/a; hkrati pa dihaš tišino pod vodo, ki ti daje smisel vsega, kar postajaš. Sanje ti čisto zares vrnejo tebe in sočasno vzamejo vse, kar ni tvoje. 

Na tem odprtem morju ti preti le ena večja nevarnost – da se skregaš sam/a s sabo in med tem prepirom pozabiš, da če nehaš plavati, utoneš. Ni ga hujšega zanikanja svoje biti, kot dvom vase in negiranje lastne intuicije. Le ti veš, kaj vse si pripel/a na svojo identiteto in vsaka od teh reči te, kot utež, vleče pod vodo. Če hočeš priplavati na drugo stran, boš potreboval/a vse svoje moči za premike naprej, namesto, da jih izgubljaš v večnih notranjih prepirih. V nevihtnih nočeh, ko se ti že zazdi, da bo zdaj, zdaj vsega konec in da ne zmoreš več, te obišče spomin na razloge, motivacijo, zakaj si se na popotovanje sploh odpravil/a. Ko se okleneš narativa, ki ti razloži, zakaj si se znašel sredi te norosti, imenovanje plavanje k sanjam, se nehaš prerekati sam/a s seboj in na obzorju se razgrne še en sončen dan.

Vseeno je, katero prispodobo uporabiš za nenavadno in zgolj tebi unikatno pot pomikanja proti tistemu, kar ti je namenjeno postati. Lahko si predstavljaš plavanje na odprtem morju, hojo čez ogromen gozd, vandranje po puščavi. Skupno jim je, da nimaš zemljevida, navigacije, aplikacij ali drugih pripomočkov, ki bi ti vlivali občutek varnosti. Zaneseš se lahko zgolj in edinole na modrost življenja, ki se pogovarja s teboj preko tvoje intuicije. In sam/a nase. 

Sanje ti pogosto najprej vzamejo občutek za smer, izničijo vzdušje pripadnosti, spodnesejo trdnost varnosti. Sčasoma ti nelagodje postane naravno, samost se preobrazi v zaveznico in nehaš se truditi biti slišan/a – saj na tej poti le redko srečaš koga, ki bi te sploh lahko slišal.

In the pursuit of your dreams

You have to be willing to be:

In discomfort – a lot;

Alone, lonely, and misunderstood – quite often;

Ignored, dismissed, go unheard – for some time;

Unsafe, unstable, broke – in seasons;

Tired, burned out, drawn to madness – sometimes.

Zakaj? Zakaj bi se ob vsej tej nepredvidljivosti potem človek sploh prostovoljno odločil za to blaznost sledenja sanjam? Si res mislil/a, da jim lahko uideš? Da te bodo sanje pustile pri miru? Da bodo kar tako zlepa odkorakale od tebe? Ko se v tvoje telo prikrade ideja, ki je ne moreš ignorirati; ko je v tvoje srce zasajen navdih; morda nimaš druge izbire, kot da spokaš nahrbtnik, se posloviš od poprejšnjega vsakdana in sediš tistemu večjemu od tebe, kar te kliče. Če boš ostajal/a nespremenjen/a, se bo namreč v tvojo bližino naselila še podnajemnica po imenu grenkoba – obžalovanje, ki bo s teboj do zadnjega diha. 

Kadar po poti postane zares težko, se spomnim na rek – če še ni dobro, še ni konec. In če me še ni naučilo vsega, kar me je prišlo naučiti, se igra nadaljuje. A, dokler je pot čutiti kot prava, se ji predajam. Mogoče pa je to moja edina priložnost za tisto, čemur ne morem uiti. Danes je točno to tvoje življenje. Don’t blow it.

Poslušaj to zgodbo v obliki podkasta. Podkast nosi ime “Zapisi iz dnevnika”.

Zgodbe v nabiralniku

Da ne zamudiš katere izmed zgodb, se prijavi v mojo mailing bazo preko spodnjega obrazca. Vsak dan ti bom v nabiralnik dostavila svež zapis iz dnevnika.

*S prijavo se strinjaš, da si dodan/a v bazo email prejemnikov. Brez skrbi, nobenega spama, emailov tretjih podjetij in druge navlake.  Samo vsebina, vezana na spletno stran Živa Gia. Varovanje zasebnosti

Fajn stvari se deli

Eeej, res bom vesela, če podpreš nastajanje projekta tako, da zgodbe deliš, se pofočkaš na mojem Instagram profilu ali pa kako drugače razširiš besedo o tistoč zgodbah.

heyla@giaziva.si